POROČNI KONVOJ

 (Bogenšperk 07.06.2003)

Andy Hunta ni potrebno posebej predstavljati, saj se po Land Rover sceni v Sloveniji potika že več let, zadnje leto pa sta skupaj z Stefom Harleyem močno okrepila delo kluba. Ko smo slišali, da se bo Andy končno oženil z svojo Barbaro smo se odločili, da bi se bilo lepo povabiti na Bogenšperk in jih tam malce zasuti z rižem. 

Kot se za klub spodobi, se je Igor teden dni prej odpravil z Samotom na trasiranje, saj se enostavno nismo mogli pripeljati s opranimi avtomobili in po asfaltu na Bogenšperk! Tako se nas je v soboto, 7. Junija opoldne zbralo 8 Land Roverjev na edinem makedamu pred Leclercom. Ker je bilo že okoli 30oC, smo se kar hitro odpeljali proti Višnji gori, kjer so se nam pridružili še Franci & Janja ter Rok & Manca. Igor nas je odvlekel po nekem makedamu tja v hrib in po daljši vožnji po atraktivnih gričih smo prilezli v odročno dolino - dolino stiškega potoka. 

 Konjvoj malce pod Izirkom & Pred "potjo" do Poljan nad Stično 

Tu je Igor ustavil in skozi podrast smo na levi ugledali zdavnaj zapuščeno gozdno cesto, ki si je zaslužila podrobnejši pregled. V Atlasu Slovenije je taista cesta označena kot makadam?? in je edina povezava med dolino in vasjo Poljane pri Stični. Bila je gladka, porasla s travo in praprotjo, brez skal, vendar s precej strmim klancem katerega se je končno lotil kar Janez z Rangom, kar smo ocenili kot posledico njegoveg udeležbe na Croatia Trophy. 

 Pričetek "poti" gre čez potoček & Adam, ko je že prišel čez najstrmejši del 

Mogočni V8 je zabobnel, vendar ko so relativno slabe Scorpionke zmlele vso travo v mokro kašo ni mogel več pomagati. Janez se ni dal, gremo nazaj po zalet in v drugo je Rangie zmogel do vrha. Ko smo malce ugibali kdo bi poiskusil drugi, se je odpravil kar Adam s svojo Joto. Nekaj je pokalo čez potok, ampak do vrha je prišel kot raketa, jasno ob širokoročni pomoči Janeza in Francija. 

 Adam in Janez se sama prebijata skozi goščo & Konjvoj seka polje pri Dobravi nad Stično 

Ker smo imeli s sabo rekordno število punc in otrok, smo se družno odločili, da se ni ravno nujno dokazovati in smo se odpeljali naokoli, Janez in Adam pa skozi temne gozdove - kje naj bi se srečali je vedel edino Igor, mobiteli so bili jasno mrtvi, CB postaje pa smo kot se spodobi za tak klub, pozabili doma. Po presneto prašnih poteh smo se pridrajsali v Dobravo pri Stični, kjer smo se na začudenje vseh resnično srečali s dvema pogumnežema. 

 Gremo na južno na Farški kal (1) 

 Gremo na južno na Farški kal (2) 

Lakota je že trkala na trbuhe, zato smo odšibali na kosilo na kmečki turizem na Farški kal. Zgledalo je zelo prijetno, pivo in sokovi so hitro prišli na mize, na žalost pa so gospodinjo zjutraj odpeljali v bolnišnico in nam ni pripravila kosila! Gospodar pa je obvladal samo nož in klobase zato smo dobili vsaj narezek, kruh in paradižnike s papriko. Glede na visoke temperature (nad 30 st. Celzija!) smo si priznali, da nam topel obed niti ne bi preveč teknil. Tam smo tudi malce okrancljali avtomobile in se odpravili proti Bogenšperku. 

 Drušna na futru (1) 

 Drušna na futru (2) 

Igor je pripravil zahtevno gozdno cesto, kjer ni manjkalo prečenje potoka, strm klanec, ozkih prehodov in veliko vej, ki so brisale prah iz avtomobilov. No, vsi smo zmogli in se za nagrado pripeljali iz gozda natančno na parking Bogenšperka. 

 Odhod proti Bognšperku  

 Pot & Prihod na Bogenšperk 

Tam so nas že čakali ostali svatje, ki so bili malce bolje urejeni (in manj prašni) kot mi. Niso pa mogli, kar tako arogantno parkirati kot smo mi - na sredo in zaparkirati ostale ! Na parkingu so nas čakali še Pajkovi, Primož T. in Marko M. (še brez Discota), tako da nas je bilo na Bogenšperku že 13. V množici svatov nismo takoj prepoznali nekatere naše kolege kot so Stef, Marcel in ne nazadnje Andy, ki je ob Barbari blestel v „very british" stilu. Poroka je bila lepa in na koncu smo jih res temeljito zasuli z rižom. Ob hladni penini smo čestitali ženinu in nevesti, predali klubsko darilo, se prvič dosedaj vsi skupaj slikali brez Land Roverjev v ozadju in po različnih poteh vsak po svoje odpravili proti domu.

 Na parkirišču & Cegu na glavo 

 Poporočna žurka & Predaja poročnega darila 

 Gasilska KLRS z mladoporočencema 

Skupinica 5 landijev (Igor, Samo, Manca&Rok, Janez ter kot novi še Milan&Slavica&Asja&Nejca Pajk) pa je pot proti domu iskala preko še neraziskanih kolovozov, tako, da so jo mahnili nazaj po isti poti, kjer so prišli. Namreč, malce pred Farškim kalom, oziroma, sedaj ko se peljejo nazaj, za Farškim kalom, je pot potekala tudi mimo motokros proge AMD Šentvid. Mimo proge so zavili v gozd, vendar tokrat ne na levo, od koder so zjutraj prišli, temveč na desno, saj je po zemljevidih obstajala možnost, da se pretolčejo vse do Pristave nad Stično. Sledili so Samotu, ki se je s svojo 90-tko hrabro zaganjal v smrečje in vejevje, ki je na nekaterih mestih popolnoma prekrilo pot. Tako so prišli Samo, Igor in vsi Pajki kakih 500m, do večjega križišča, razcepa poti, kjer se je dalo celo obrniti. In s 110-tko to ni enostavno. Do tu bp.

Kar naenkart pa zazvoni Igorjev GSM: „Halo, Igor, Janez tukaj, sem zdrsnil s poti, pridi, obrni se, rabim vitel, da se me potegne ven!!" Ja res, pot je dokaj ozka, Range pa znano (najbolj) širok. Igorju nekako uspe obrniti in se mimo Pajkov prebiti do Janeza. Kaj je videti? Zelenega Ranga, ki je z levimi kolesi še komaj stal na robu poti, z ostalim delom pa je bil naslonjen na grmičevje ne preveč položnega pobočja. Zadaj za njim na poti pa Manca&Rok, jasno s fotoapartom, kot se spodobi. 

 Janez je od strahu kar "skup zlezu" 

Igor pripelje čim bližje, Janez potegne zajlo in jo pripne na svojo mrcino. Vsede se v avto, doda plin, Igor starta vitel in...kot ni pravi, Range drsi po boku naprej in ne more nazaj na pot. Tudi Defenderja malce vleče navzdol. V redu, v drugem poizkusu se Defender premakne čisto blizu (2m?), tako, da je kot čim večji. Postopek se ponovi in ekipa Ranga le delno spravi ven iz kočljivega položaja. Še en premik Defenderja in v tretjem poizkusu je Range točno tam, kjer bi moral biti pol ure prej.

 Solo ne gre & Z vitlom pa že 

Še je dan, zato se odločijo, da gredo naprej. Klavrn poizkus. Po 150 m vožnje v zmeren klanec se za ovinkom izbrana varianta konča z leskovjem. Samo kot prvi nekako obrne, ostali so pa deležni zanimive vožnje v „rikverc". Brez poškodb tako dosežejo že omenjeno križišče večih gozdnih poti, kjer obrnejo konjičke in zaradi pozne ure (20:45) odpeljejo nazaj proti civilizaciji. V dobrih 15 minutah se tako prikolovratijo do nekega lokala v centru Grosupljega, kjer je nekaterim po grlu kar prehitro steklo hladno pivo. In so zato naročili še eno rundo. In so potem naročili še eno rundo. In potem nekako v opisanem stilu do še znosnih večernih ur, ko se je ekipa odpravila tja od koder so prišli. Domov.

Spisal: Marjan Cukrov & Igor Loborec 

Foto: Adam Mauricio, Rok Zrnec, ... pa še kdo drug tudi....