Na Lavrici je bil prvi Stef, ki je točno ob 8h disciplinirano ugibal ali ga nismo nategnili z izletom, saj je bil objavljen na 1.Aprila ! Po nekaj telefonih se je prepričal da se splača počakati navkljub popolnoma zimskim razmeram - okoli 0o C in solidno sneženje. Ko smo se končno nabrali smo predvsem "lahkokategorniki" najprej prehodili progo, ki je dajala soliden vtis. Nakaj čvrstega blata, ne preveč in ne premalo, brez velikih skal na previsih in ravno dovolj na najstrmejših delih, da so gume grabile. Zelena zastavica in počasi smo se vsi zapodili na progo. Nekateri so imeli nakaj strahu zaradi slabih gum, vendar je bila proga tokrat zelo velikodušna in smo se lahko vsi brez vidnih težav vozili naokoli.

Po nekaj krogih smo obrnili smer vožnje in spet je postalo zanimivo za kakšna dva do tri kroge. Vsak si je našel kaj zanimivega, kar je moral natrenirati za bolj suvereno vožnjo na terenu, kjer ni časa za ponavljanje. Tako se je Robert prvič resno spoprijel z svojim 3landerjem in brez vidnih problemov zvozil kar precej krogov - čestitamo! Manca se je odločila zmagati na Rakeškem trialu zato je 109 gnala z osupljivo eleganco in hitrostjo preko grbin. Janez je očitno "prodajal" svojega Ranga, saj je le ta zamenjal kar nekaj voznikov in sopotnikov. Stef je disciplinirano nizal kroge in tako zmanjševal zaostanek v izkušnjah za kolegi, saj je šele nekaj mesecev lastnik čedne 109. Je pa priznal, da se Rokova 109 pelje "bloody different" in da mora kaj narediti s svojo da bo šla tako lepo. Franci je izkoristil priložnost in Janjo navajal na Defenderja, ki se lahko kaj kmalu znajde doma na dvorišču, Primož J. pa je iskal predvsem "čudne" bližnjice med progo in hosto, ter pri tem očitno užival. Kmalu sta se mu pridružila še hendikipirani Igor in Samo.

Aleks je treniral speljevanje v klanec iz vseh možnih položajev, Primož T. pa je bolj nadziral dogajanje iz preže kjer mu je delal družbo Cveto, ki pa tokrat ni bil preveč razpoložen. Proti poldnevu nas je presenetil še predsednik Boštjan. Tako nas je bilo vseh skupaj zelo solidnih 14 vozil (Terranota pač ne morem šteti).

Za konec smo le pregovorili Igorja, da bi bili deležni lekcije o vinčanju. Janez je razvlekel zajlo in privezal Defija na drevo, sledila so obširna navodila in pa prvo mazanje zajle. Igor se je vsedel, vzel komande vinča v roke in Defi se je svečano premaknil. Do konca zajle se je vinč lepo segrel, Defi je prilezel do vrha in vsi smo bili zadovoljni. S tem smo zaključili tokratni trening, ki je očitno vsem prijal. Očitno bo potrebno prirediti podoben trening vsake tri - štiri mesece, saj je koristen za spoznavanje sposobnosti vozila v različnih okoliščinah in na različnih podlagah tudi za izkušene voznike. 

Nakateri smo se odpravili na nedeljske župe, nekateri pa še na Škofljico v pizzerio. Danes smo zopet dokazali, da ni vremena, ki bi nas ustavilo. Sledi izlet po Pokljuki - upamo da bo Bojan našel kakšno zahtevno progo !?

PS: Vsi naši izleti so napovedani v reviji LAND ROVER ENTHUSIAST.

Spisal: Marjan Cukrov

Foto: Adam M, Franci B, Marjan C