Z DISCOVERYJEM PO MAROKU

(HAMMADA IN STARE KARAVANSKE POTI)

Turistični tokovi, ki se valijo po Maroku, so ne brez razloga v glavnem usmerjeni v Kraljeva mesta (Casablanca, Marakesh, Meknes, Fes) in včasih tudi proti peščinam na jugozahodu dežele, saj so tu komunikacije najbolj urejene, da prisotnosti velikih hotelskih verig ne omenjam posebej.  

Ksar plemena Gloui

Del gore Cloveških teles

Z Branko sva se odločila za »širša obzorja«, in sva zajela med drugim tudi sotesko Dades, dve stari karavanski poti (skozi Dolino ksurjev in sotesko Todra) ter kamnito puščavo Hammada du Draa, ki se razprostitra na jugu države od skrajnega jugozahoda do peščenega pasu na jugovzhodu. To je tudi območje, ki ga  v tem sestavku opisujem. 

Igra narave

V soteski Todra

Izhodišče za pot v Dades je bila nekdanja utrdba francoske Tujske legije, preurejena v hotel, oddaljena kakih 10 km od mesta Ouarzazate. Dades je vulkanskega izvora, z izredno lepimi nagubanimi plastmi, čudnimi oblikami strjene lave, ki spominjajo na človeška telesa (odtod tudi ime Gore človeških teles), lepimi oazami vrdolž wadija, ozkimi vijugastimi potmi, vklesanimi v stene ali speljanimi po pesku wadija in slikovitimi skupinami ksurjev (utrjenih vasi), med katerimi izstopata Ait Arbi in Ait Ali.

Pot do prelaza Zegsaoun (2.629 m) ni bila lahka

Sledil je spust z višinsko razliko 1.640 m

Stare karavanske poti po Dolini ksurjev (50 km) sva se lotila tako, da sva se iz hotela v bližini ksarja Ait Benhaddou odpeljala po asfaltirani cesti do prelaza Tizi-N-Tischa in se tam priključila poti, po kateri so stoletja – in še danes- tovorili blago na kameljih hrbtih. Karavane so bile vir dohodka za roparska plemena, ki so zgradila svoje ksurje in od karavan pobirala odkupnino. Višinska razlika med Tizi-N-Tischo in Ait Benhaddujem je 1.100 metrov. Pot je na nekaterih mestih izredno strma, vendar ne neprijetna. Razen na enem delu, kjer najprej zaviješ ostro v desno okrog stene, ki zakriva pogled, nakar sledi oster levi  ovinek prek 180 stopinj, s 26 stopinj nagiba v desno, torej navzven.

Pravih poti ni

Berberski šotor

Tla so monolitna izlizana gladka skala, nezavarovan desni rob pa meji na kakih 300 metrov globok usek, ki se konča v wadiju. Ampak to ni nič v primerjavi s slikovitistjo in bleščečo preteklostjo! Pri prvem naselju, imenovanem Telouet, stoji Glaoui kasbah, kjer že 200 let prebiva pleme Glaoui. Ti so leta 1893 zajeli sultana Moulay Hassana in od njega izsilili, da je El Glaoui postal paša, njegovi bratje pa caidi. Na nadaljnjih 35 km poti do Ait Benhadduja si izredni pogledi na zelene oaze v wadijih, živobarvne stene in rdeče kasbe, kjer živijo celi rodovi in tudi plemena, sledijo drug za drugim. Prva zbode v oči Kasbah Anemiter, ki je največja in najbolje ohranjena kasbah v Maroku, sledijo pa Kasbah Achahoud, Kasbah Tourhat in Kasbah Tamdaght.

Zvedave oci malega Berbera

Ponosna Berberka iz Visokega Atlasa

Druga stara karavanska pot vodi skozi 17 km dolgo sotesko Todra do Tamtattouchta, nato po visoki planoti, prek 2.629 m visokega prelaza Zegsaoun in nato strmo navzdol skozi Msemrir in sotesko Dades do Ait Benhadduja.

Berberski šotori na visoki planjavi

Tudi pot, po kater so stoletja stopale kamele in konji, za Disca ni preslaba

Vožnja po Hammadi du Draa je dolga in zahtevna ter terja temeljite priprave. Najboljši dostop je prek slikovitega prelaza Tizi-N-Test. Pretežni del hammade je nenaseljen, poti so redke in najprimernejša komunikacija so wadiji, suha rečna korita. GPS je nepogrešljiv, za prečkanje pa je potrebnih približno 300 kontrolnih točk (waypoints). Drugih podrobnih zemljevidov, razen generalnih kart 1:200.000, izdelanih pred približno dvema desetletjema v nekdanji SZ, ni. Ker merilo odstopa od standardnih (1:25.000, 1:50.000, 1:100.000 in 1:250.000), so koordinate, izračunane z waypointerjem, lahko izražene le v stopinjah, minutah in sekundah in so približek. Vendar nenadomestljiv.

Šaman

Dva bisera: Discovery, najboljši 4WD in Ait-Benhaddou, najlepši ksar

Občutek osamljenosti v hammadi je popoln. In tišina tudi. Včasih vidiš v daljavi karavano kamel in slika zaradi vročine utriplje  kot fata morgana. Ali pa pripelješ mimo črede kamel, ki kdo ve odkdaj niso videle človeka. Končno pripelješ do Zagore, kjer ti pred vstopom v mesto prva zaželi dobrodošlico tabla z napisom »TOMBOUCTOU 52 jours«, spomin na čase, ko so odtod odhajale karavane kamel v Timbouctou v Maliju, kamor so prišle po 52 dneh.

Ait-Benhaddau od znotraj

Življenje pod ksarjem

Splacalo se je ustaviti

V Visokem Atlasu se nikomur ne mudi

Najvec tovora še vedno prenesejo ženske. Srednja je potomka nekdanjih sužnjev

Najvecji vrednoti sta voda in obdelovalna zemlja

Hammada du Draa: neskoncno sama

Prelivanje barv v hammadi

Prvi pesek iz daljnje Sahare 

Clovek je prava redkost

Tovor je oddan

Karavana na obzorju 

Kamele med iskanjem hrane prehodijo desetine kilometrov, vendar jih lastniki vedno najdejo

Prve pešcene sipine

»Najini kameli«

Disca sta zamenjali kameli

Sonce vzhaja nad Saharo  Pred nama je nov dan .

Prek Mhamida in Merzouge sva prišla v znameniti Erg Chebbi, edini kos prave Sahare v Maroku. Iz Merzuge sva se odpravila ob štirih zjutraj (dodatni 130 wattni luči sta nama olajšali vožnjo), po približno 50 km sva Discoverija zamenjala za kameli in na vrhu sipin v ledenem jutru dočakala, da se je sonce dvignilo in osvetlilo Saharo, nama pa napovedalo nov dan in upanje na novo potovanje.

Tekst in foto: Sveto Varšek