KONEC POČITNIC

(31.08.2003)

Ker landlavorji hodijo v šolo bolj ob vikendih se je za klubske člane šola in s tem konec počitnic začela že to nedeljo, 31.8.2003. Navkljub praktično 3 mesecem tropske vročine in suše nam je uspelo dočakati pošteno deževje, ki nas je pralo celoten izlet.

Zbor pred Leclercom

Pri Cukrovih pod streho na pikniku

Zbrali smo se ob 10h pred Leclercom v Ljubljani in se po tradiciji postavili v vrsto za lepše fotografije. Ker so že zvečer in zjutraj prihajale razne žalostne odpovedi udeležbe, smo bili zelo zadovoljni, ker se nas je vseeno zbralo celih 9. Posebno omembo zaslužita premierna nastopa Bombekovih z Defijem 90 in Marka M. z Discotom ( posebna nagrado za prvo udeležbo Discota na eventih 2003 !), zelo pa smo bili veseli novih članov Andreja in Jožeta s hudim Discoveryem. Prišli so še udeleženci "stalnega omizja" Mulčevi, Loborčevi, Adamovi, Samo M., Primož T ter seveda Cukrovi, tako da smo se kmalu preko barjanskih kolovozov odpravili proti Želimljam.

Marjan se je ponovno izkazal (futr + proga)

Otroci so se zabavali na suhem

Prednost dežja se je kmalu pokazala, saj se nismo dušili v pričakovanem prahu, pa tudi ceste so bile bolj prazne. Zagrizli smo se v klanec proti Turjaškemu gradu, kjer smo naredili krajšo pavzo, saj smo se tu nameravali dobiti z Zvezo starodobnikov Slovenije, ki naj bi imela kontrolno točko njihovega rallya 1000 km po Sloveniji. Kot smo ugotovili kasneje je bila ta točka na zgornjem parkirišču, ki smo ga mi zaradi privlačnega kolovoza neopravičljivo obšli. Prečkali smo glavno cesto in se zagrizli proti Sv.Ahacu, kjer nas je čakala zahtevnejša gozdna preizkušnja, ki smo jo vsi brez težav zmogli. Po motoviljenju med vikendi in vasmi smo se podali na drugo gozdno cesto, ki nas je pripeljala točno na prizorišče piknika.

Malce naprej od 3+ - dežuje

Temni gozd, fleš, liiijeee...

Zaradi močnega dežja smo se stisnili za veliko mizo, otroci so se igrali v hiši, žar je zažarel, čevapčiči zacvrčali, pivo zašumelo in debata dobila zalet. Poznalo se je, da se nismo videli že cele počitnice, deževje pa ni preveč vplivalo na apetit udeležencev. Ko je malce pojenjalo smo si ogledali demonstracijo Joževega "prtljažnega šotora", ki se z pomočjo pnevmatike sam postavi v nekaj deset sekundah. Ker jih izdeluje sam priporočam vsem resnim interesentom ogled to sredo na Livadi.

Poiskus impresije...

...se je končal v jarku...

Ker se nam je že malce mudilo smo se odpravili nazaj v hosto na predvidoma najzahtevnejši odsek izleta. Na že tako precej ozki gozdni cesti je velika skala onemogočala normalen prehod, zato smo jo obšli, kar je zahtevalo precejšnjo natančnost in solidne gume. Težavnost obvoza glede na razmere je bila vsaj 3+, bočni naklon pa okrog 30st, kar so občutili predvsem višji Defiji. Discoti so nekaj zamujali in niso opazili, kje smo jo urezali ostali, zato smo se kar oddahnili, ko smo videli da sta oba zmogla obvoznico.

...Defi se je kar direktno nabil...

...v kar 1 m globok jarek...

Na dnu nas je v precejšnji temi pričakala resnična past - gladka, zemljasta gozdna cesta, ki se je po treh mesecih prvič napila vode, kar je prineslo rezultat podoben pomrznjemu snegu. Za demonstracijo naj povem, da je ETC na Freelanderju delal v II.prestavi več kot 20 sec neprekinjeno ! Prva žrtev je bil Adam Težkanoga, saj je njegovo Joto odneslo in bočno je priletel v drevo, ki ga je odbilo nazaj. Malce porivanja in zaskrbljen obraz ob morebitnih posledicah, ki so se v temačnem gozdu lahko samo slutile. Tudi ta del si zasluži oceno vsaj 2+, kar pomeni, da se z klasičnim 2WD vozilom ni bilo mogoče prebijati naprej. Z landlavorji pa jasno, bp! No ja, Jota HOV-4 pač ni LR.

...zato smo potegnili zajlo na škopec&vinč...

...in zajahali Defija...

Z vklopljenimi reduktorji, ETC-ji in vrtečimi volani smo se prebili na makedam, kjer nas je doletela nova nesreča. V malce preveč pogumnem iskanju obvoznice iz travnika se je Samo zabil praktično navpično v obcestni jarek ! Tudi to se ti zgodi, ko poiskušaš impresionirati mladino. No, mladina - mali Jan - se je ob dogodku neizmerno zabaval. Defi je popolnoma nasedel, tako da se je zaradi razmočenega in visečega okolišnega terena ekipa odločila za reševanje z vinčem in škopcem. Tu sta se izkazala nova člana Andrej in Jože, Primož pa je premierno vklopil svoj vinč. Ob nekaj skakanja in porivanja je Defi srečno zlezel iz jarka, ki ga na srečo ni pomembneje poškodoval. Jarka ali Defija? Presodi sam.

...in potegnili, pa ni šlo... 

...zato smo še porinili in Samo je bil rešen.

Tako smo se odpravili proti novim izzivom naproti, tokrat vsi malce bolj previdni. Naslednji izziv je bila gozdna cesta posejana z skalami in vejevjem ter deročimi potoki, kar je bilo po izkušnji z blatom vsem precej bolj prijetno. Po daljši obvoznici po asfaltu smo se podali še na zadnjo preizkušnjo, kjer pa se je večurno deževje že močno poznalo. Mokra trava, nekaj blatnih luž in drseče blato je poskrbelo za adrenalin v krvi kar je pomagalo, da se je večina udeležencev zadovoljna ustavila na koncu izleta v Šmarju Sap.

Dežuje, lije, dežuje

Pred zadnjo etapo - vhod v gozd

Zaslužena ogrevalna runda

Večina se nas je odpeljala še na ogrevalno rundo na Dolenjsko cesto in zaključila dan z dodatno debato. Navkljub strahu pred preveč lahko progo na izletu, ki ga je strasiral Freelander* smo se ob izdatni podpori dežja pošteno zabavali in ogreli za predvidoma bolj zahtevni Nanos Trophy 21.Septembra. Se vidimo tam !

Marjan Cukrov 97% Igor Loborec 3%

* verjetno edini, oziroma eden redkih, ki se vozi po takšnih terenih!!

PS: Nekatere fotke so slabe, ker je res močno deževalo - ves čas nas je spremljal dežurni nevihtni oblak - in so dežne kapljice polzele po objektivu! Ni objektivno? Pa še bolj malo je pravih, ker smo se raje vozili, kot fotkali. V bistvu pa zaradi naliva niso uspele.