"ROADBOOK" NA KISOVEC
(04.01.2004)
Andrej (balonar za manj seznanjene) je v sodelovanju z Mihom iz 4x4 kluba Ljubljana dobil nalogo organizirati 17.1.2004 zaključno prireditev Državnega prvenstva v offroadu 2003. Kot prava offroadarja sta si zamislila zanimivo lokacijo v planinskem domu na Kisovcu pod Veliko planino in seveda primerno zahteven prihod do tja. Vsi udeleženci, ki bodo prišli po pokale ali pa spodbujati kolege bodo morali prevoziti cca. 70 kilmetrski roadbook od Sv.Andreja pri Moravčah do Pl.doma na Kisovcu. Ker sta potrebovala neodvisne »lipete«, ki bi morali prevoziti celotno progo po roadbooku sta objavila »oglas« na našem forumu in mimogrede se je zbrala četica – Uroš z Rangom Vogue, Primož z Defijem in Samo+jaz z Defijem. Miha je privabil še dva kolega s Patrolom in Galloperjem.
Range & Defender
Cast testiranja in obenem breme možnega blamiranja ob "zalutanju" je pripadla Samotu in meni. Nekaj kratkih navodil kako se bere roadbook, števec na nulo in ob 11h smo štartali nekam proti Limbarski gori. Samo je bil presenetljivo zmeren pri vožnji, kar je bila verjetno posledica neprestanega seštevanja kilometrov in delno zasneženih in poledenelih cest. Jaz sem bral roadbook, kazal levo - desno in obcasno pomagal seštevati kilometre. Zaradi družinskih obveznosti se je kmalu poslovil Primož. Tako nama je šlo zelo dobro kakšnih 20 kilometrov, ko smo sredi hoste le morali ustaviti saj nama ni vec nic šlo skupaj - kratek posvet z Mihom po mobitelu je odkril prvo in to veliko napako - namesto 250m se mu je zapisalo 2500m kar naju je popolnoma zavedlo. Obracanje cele kolone (vsi so nama sledili brez roadbooka kot gosi) v ozki grapi ni bilo prijetno ampak kmalu smo našli pravo smer. Tako smo uspešno prilezli na prvi cilj - Limbarsko goro, kjer smo se pogreli v planinski koci.
Konj - voj
Od tam smo se spustili na staro cesto proti Trojanam in takoj spet v hrib. Tu sva dobila drugi del roadbooka, ki je kmalu pokazal prvo in hkrati edino napako. Preko hriba smo se spustili v Tuhinjsko dolino in priceli plezati proti Crnivcu od tam pa v hrib proti Veliki Planini. Snega je bilo cedalje vec, na strmih ovinkih so gume že zdrsavale ampak za nas ni ovir. Proti vrhu je bilo še nekaj dodatnega svežega snega, kar je ob prijetni difuzni svetlobi poskrbelo za carobno okolje. Nekaj pohodnikov in sankacev nas je malce grdo gledalo (po mojem jih je zeblo in so nam zavidali - se vidi da se še niso peljali z Defenderjem 4 ure na -6oC) ampak smo se prijetno smehljali in hitro peljali mimo.
Vidi ga?
Koncno se je hrib prevesil in spustili smo se v Kranjski Rak, ki je ocitno središce lokalnega sankaškega gibanja. Po gladki zasneženi in široki cesti, ki jo uporabljajo za družinsko sankanje smo se povzpeli še zadnja dva kilometra do Pl.doma pod Kisovcem in si tam privošcili krepcilne enoloncnice in cvicek.
Na vrhu?
Ker se je že temnilo smo se lavoraši družno odpravili proti Ljubljani, kamor smo prispeli po kakšni uri vožnje. Krasen izlet, kogar zanima uradna vožnja 17.1. naj se prijavi Andreju na mail. Midva z Samotom ne smeva iti ker sva "kontaminirana" - ceprav so nama pobrali vse roadbooke (kot na kakšnem Dakarju !!??)
Marjan Cukrov