GORIŠKA BRDA 2005 

 29.10.2005

Fotoreportaža

(Born to be wild!)

 

 

 

Nekateri člani kluba in oboževalci Landrover – jev  smo se odločili, da bomo obiskali mednarodno srečanje terenskih vozil – Goriška brda 2005. Tako se je na parkirišču na Dolgem mostu v nedeljo ob 6.00 zbralo 7 vozil. Pet Defenderjev, Discovery 3, Freelander ter RangeRover clasic V8! Sledila je vožnja v konvoju do Goriških brd, natančneje Dobrove v Goriških brdih.

Na poti smo se seveda ustavili na bencinski pumpi, kjer so nekateri napolnili rezervoarje, drugi želodce, tretji so pili kavo. Ker nas je bilo strah, da bo udeležba velika je bil postanek kratek. Po približno dveh urah vožnje smo prispeli v eno večjih vinskih kleti v Evropi, to je vinska klet goriška brda v Dobrovem. Tam sta bila v vrsti že Anže(Defender 90) in Tomas (Discovery V8)! Avtombile smo postrojili v vrsto in se prijavili! Za avto in dve osebi je prijavnina znašala 15.000 SIT!

Za to ceno si dobil dva bona za kosilo in dva za večerjo, malo reklamnega materiala, pol litra vina in med! Aja pa seveda nalepko in road book! Sledilo je lepljenje nalepk in čakanje na štart. Ker je bilo časa preveč smo se nekateri malo sprehajali po vrsti gor in dol ter se čudili dvignjenim in našpičenim spakam ter malim in »strupenim« suzikijem, spraševali za težavnost proge, ki je mimogrede razdeljena na hard in soft, ter malo klepetali! Nekateri so bili tam že večkrat, zato so vedeli povedati, da letošnja udeležba ni velika! Bojda so na meji zavrnili približno 30 italijanski vozil zaradi neustreznih papirjev?!? Ko je ura odbila devet se je začelo zares!

 ŠTART!

 Konvoj se je razdelil na dva dela! Trije defenderji so šli skupaj in so želeli bolj hard varianto, ostali so se odločili za »počasnejšo« in bolj soft vožnjo.

 

Defender team je vodil Cveto! Par kilometrov od štarta je sledila vožnja po blatnem kolovozu ob potoku in med vinogradi. Vse bp. Nato smo prišli na asfalt in po približno 1 km kontrolna točka! Tu so ocenjevali sposobnost vozila in voznikov. Za hard je bil potreben vitel in dvignjen avtomobil, kar seveda mi nismo imeli, zato so nas preusmerili na soft, kljub Cvetovemu prepičevanju »sodnika«.

No pa smo šli na soft. Proga je vodila v hrib po asfaltu nato pa med neke vinograde! Kmalu se je za nami nabrala kolonca smurajev in niv! Domačini so bili dokaj živčni! Ker je Cveto, vodž teama, vozil bolj počasi, ni dirkal, pač pa užival,  so sledili komentarji da nimamo pojma in naj se umaknemo. Pa smo se umaknili. In sledili domačinom, ki imajo pojma. No pojma so imeli toliko, da smo zalutali in naredili en krog izven road booka.  

Drugič smo našli pravo pot. Pot je vodila med vinogradi po gričkih in dolincah, skozi hoste....! Občudovali smo lepe jesenske barve in dokaj lep razgled! Bilo je sonce, ni pa bilo čito jasno nebo. Seveda se je parkrat zgodilo, da nismo vedeli kje točno smo, saj smo naleteli na domačine in jim zopet sledili! Zato je bilo nekaj postankov in posvetov, v smislu kje smo, kam moramo iti, ipd. Po cca eni uri smo zopet prišli do kontrolne točke. Tokrat je bilo za Defender team uspešno, saj nas je sodnik spustil na »hard«! 

Spust po hosti in nato klanec v breg, kjer se je pa vse skupaj ustavilo! Ugasemo mašine, izstopimo in debatiramo. Po približno 10 minutah gremo pogledat kaj se dogaja in ....... Defender 130 neče v  strm klanec, zato je priskočil na pomoč samurai z vitlom! Ob pomoči klubskih tovarišev in nasvetih Cveta, se 130 skobaca na vrh klanca! Sledi aplavz.

Nalsednji je bil na preizkušnji Marjan z RR clasic V8. Ob prelepem zvoku je prišel na vrh in požel aplvz, sledil mu je Tomas z Discovery V8, Cveto, jaz ter Igor! Z upoštevanjem Cvetovega nasveta 3 prestava + reduktor + špera in konstanten gas je bil klanec premagan bp.

Po klancu je sledila zopet vožnja med vinogradi in po grebenih gričkov. Ko smo prišli na asfalt, so nekateri urezali direktno v Vipolže na kosilo. Ostali smo odpeljali zanimivi del road booka, ki je vodil kje drugje kot med vinogradi in po gričkih skozi hosto do blatne mlakuže, ki je na prvi pogled izgledala kar huda. A vendar smo vsi prečili bp. No sledil je zaslužen počitek in kosilo na gradu v Vipolžah, kjer smo se vsi zbrali in klepetali kako je bilo in kako bo.

Za kosilo je bil pohan zrezek in špageti karbonara + štrudelj. Dobro. Po kosilu je sledila še zadnja tertjina roadbooka, ki je vodil po zanmivh trasah! Po divjih hostah mimo zapuščenih hišk, vinogradov, ...... Bil je to zelo lep del roadboka, seveda pa nišlo brez napak! Enkrat smo prav pošteno zgrešili! Konvoj je vodil Disco V8, ki je sledil sledem v hosto, nato pa kar naenkrat konec....! Zato smo obrnili in se vrnili v vas, malo povprašali po poti, staknili glave skupaj in našli pravo pot!

Tretjega zadnjega? Harda se nismo udeležili, ker naj bi bil preveč hard! Namreč ni nam v interesu oziroma zabavo, da kaj polomimo in  potem en mesec iščemo difreneciale, osi, karadane in skupaj sestavljamo avtomobile, ker jih pač uporabljamo za vsakodevne opravkle !  Čisto pred koncem roadbooka je bila postaja. Postregli so nas z moštem in kostanjem. Super! No tu so se nekatri poslovili in odšli proti domu, midva in Gašper&co., pa smo šli še na zaključno slovesnost in večerjo v vinsko klet v Dobrovem, kjer se je vse skupaj tudi začelo.

Tam smo se srečali s Tomasem. Ker smo vrnili roadbook, smo dobili sliko s štarta. Med tem ko smo jedli čevapčiče, se je odvijal zaključen govor in podelitev pokalov! Govor je bil v bolj žalostnem tonu, saj je bilo prijavljenih malo avtomobilov in zato organizator ni bil dobre volje. Kot klub smo prejeli pokal za največ prijavljenih vozil  (8 = Rangerover clasic V8 + Freelander + Discovery V8+ 5×defender)! Bravo! 

 

Jaz in oče sva se tovrstne prireditve udeležila prvič in nama je bilo zelo všeč, zato bo sledila ponovitev tega ali pa katerega podobnega srečanja. Menim da so bili ostali člani podobnega mnenja. Štartnina se zdi na prvi pogled visoka, pa vendar je za tako prirditev potrebno veliko ljudi, ki vložijo nekaj truda in sredstev, da vse funkcionira tako kot more! Na roke je šlo tudi vreme, je pa res da bi bili ob dežju nekatri odseki še bolj zanimivi. Edina zamera tovrstnim prirditvam je ta, da na zemljevidu ne vem pokazati, kje sem se vozil!

Besedilo, foto, film: Aljaž Artač

Glasbena podlaga: Stepenwolf-  Born to be wild