14/01 Črpalka na Viču, 0.15, zbor in slovo od znancev. 8.00 Nica, 13.00 Sete, km 1.200, kosilo v gostilni na vogalu, skupaj z skupino Francozov, ladja Marrakech maroške družbe Comanav.

15/01 Ves dan na zelo umazani ladji. Izkušnja, ki je ne mislim ponavljati. Je že lepše v avtu po španskih cestah. Edini način da kolikor toliko udobno preživiš je kabina I.razreda, kar pa ekonomijo postavi na glavo.

16/01 Tanger. Zamujamo 6 ur. Hitra meja, potem po avtocesti do Rabata. Malijsko ambasado najdemo ob 14.30. Po kratki debati in nekaj darilih imamo vize čez uro in pol. Skoraj neverjetno. V dežju do Safija. Hotel Abda, tajine v mrzli restavraciji….km 570

17/01 600 km do Tan Tana. Hotel Bir Anzarane, kot vedno. Menjam filter za nafto, ki ga je dotolkel evropski parafin in nekaj CFA od Švicarja z 90-setko, ki me sprašuje če gremo nabirat banane in kaže na Cvetove lestve…Ostali že dvigajo havbe motorja. Le čemu?

18/01 860km in 140 naprej od Dahle. Prvi camp pod sipino. Avto z novim filtrom vleče kot nov. Miha razsuje avtomatski šotor. Temperature zimske.

19/01 Zjutraj 6 C. Še 240 km asfalta. Viza za Mavretanijo na meji, vse zelo hitro. Zvem da so revalvirali Ougijo in podražili gorivo. Povprečno 1Eu liter. Potem še 220 zelo enostavne piste. Gume na 1.5. Camp na sipinah. Menjam še olje, da bo mir z avtom do doma. Malija se demonstrativno zakopljeta. Z šperami gre le še globlje.

20/01 km 390 do Chinguetija. Janez razsuje prvo gumo. Popravljamo v Atarju. Fantom se zdi vse skupaj prehitro. Spimo in jemo v Auberge des Caravanes. Črpalkar ima posebno pumpo za tujce. Za 70km asfalta mu uspe natočiti 13 l!! po ceni za 1.15 EU.

21/01 100km do Ouadana, noro lepe sipine, ki jih voziš z 90km/uro če ti ni škoda goriva. 23l na100km…, potem kamnito do El Beyeda, kjer se zgubljamo v sledeh zadnjega Dakarja, končno nam domačin pokaže prehod iz doline, ki je bil le 100m od tam kjer smo ga iskali. Cena za to je ogled njegovega "muzeja", seveda z vstopnino. Potem zelo lepa peščena pista do Fort El Ghallaouiye. Skupaj 300 km. Camp. Obisk vojske. Kamenje pred Beyedom me je stalo gume. Nekatere že boli glava.....(foto by Miha Bešter ----- tu! ).

22/01 Zjutraj peščen vihar, ki se unese. Temperatura še vedno zimska 9C zjutraj, le 25 čez dan. Noro lepe sipine. Poraba 16.6 l. Cveto nekaj več, saj se mu kar lepo kadi iz izpuha. Vsi preračunavajo gorivo. Camp pred El Mreittijem. 335 km. Zadnji del precej razrit od vode.

23/01 Po 30km nas ustavi vojska z streljanjem v zrak. Do 5h popoldne čakamo na vetru, dežju in 18C, da nas končno pustijo nazaj. To pomeni 500km več in dva zgubljena dneva. Afrika pač…Šnops, ki ga imajo nekateri s seboj, ima vsaj 90 gradov. Skoraj sem padel v komo.

24/01  km 370. Vojska v Ghallaouiyi nas že pozna. Oficir mi zatrjuje da do Tichita, ki je 500 km čez pesek, ni noben akse, kot on temu pravi. To pomeni da v to smer nihče ne vozi. To vem tudi sam. Nervoza , ali strah, med ekipo kar narašča. Oba ostala avta se vlečeta zadaj in z Samotom vsako uro čakava, da smo spet skupaj. CB ne nese niti 1 km. Je pa končno toplo, kar ni všeč Anžetu, ki je narejen le do 20 C.

25/01 340km peska. Še 100 do Tichita in nafte. Goriva ima več kot dovolj. Dečki niso ravno naštudirali trase. Cveto me prosi, da mu na karti Afrike pokažem kje sploh smo…

26/01 Precej camel grasa, kar me spomni na pritožbe na Dakarju 03. Vozimo namreč isto traso. Komaj najdemo malo trialovski prehod čez kamniti rob na 300m nižje ležeči plato. Spet cel kup nepotrebnega razburjanja. Kaže da bo že veselo. Tichit nafta po 1.30 Eu. Kupimo skoraj dva soda po 200 l., potem naprej do Aratana. Pista je od lani popolnoma spremenjena. Pesek je odpihnilo, kljub temu se Janez 5x zakoplje. Maleroni na delu! Skupaj 210 km.

27/01 390km do Neme in hotela. Pista je mnogo bolj zvožena, kar nekaj avtomobilov.Hotel N'Gady edini v mestu. Receptor kuha večerjo kaki dve uri. Kura & pomfrit. Smo pa končno, po 7 dneh, čisti.

28/01 Mali oziroma prva vas Nampala. 300km savane. Nekje sem razbil vzvratno zrcalo. 30C.

29/01 410km do Toumboctouja. Janez že 5 defekt. Miha zapeljal s ceste. Z Samotom prvo pivo v edinem hotelu v Niafounke, last pevca Farka Toureja. Ostali so jasno peljali mimo, o čemer so naju obvestili domačini, ki vse vidijo. Hotel Boctou, kot vedno. Lepo toplo.

30/01 Camp 100 km pred Gaojem. Pista ob Nigru, kar pomeni, da je zelo lepa in proti kocu tudi hitra. Čakanje na ostale je postalo rutina.

31/01 Gao, meja s čajem in po 410 km, še 100 km asfalta do Niameya. Večerja in pivo v Tillaberyju. Campement Flag. Ostala dva avta tulita kot piščalke. Pumpe popuščajo.

01/02 Zajtrk na stojnici pred campom. Seveda le midva z Samotom, potem 530km asfalta, ki ga moraš plačati do Tahoue. Tam nekakšen camp in dobra ter poceni hrana. Pri ostalih obvezno šravfanje avtov, pri čemer Cveto porine vijak v diferencijal. Razdreti, očistiti, zatesniti, novo olje…….

02/02  400 km do Agadesa. V hotelu Air sva uro in pol pred ostali. Vroč tuš, hladno pivi, topel dan. Še vedno eno lepših mest Afrike. Ostalim malo preveč smrdi….Privlečejo lokalnega mehanika da podmaže oba avta. Sicer odlična večerja z vinom v restavraciji Pilier.Zbarantam se za vodiča, ki je po normalni ceni, a me nategnejo za dodatek v agenciji. Ker za veliki loop okoli Tenereja ni več časa, se  dogovorim za manjši krog okoli Aira.........(foto by Miha Bešter ----- tu!).

03/02 355km do Arbre de Tenere in še malo naprej. Vidljivost okoli poldne enaka ničli. Vse belo. Homa, naš vodič kuha dober čaj in kuri ogenj. Ker ima le eno dekco ga kar rabi…

04/02 Le 140 km do Arakaa, mimo lepih rizb. Nora pokrajina. Veliko peska. Cveto polomil feder. Vse imamo, fedra pa ne! Ob enih se ustavimo. Meni v redu, ker še nikoli nisem počival v puščavi, kar tako pol dneva. Še posebej ne na tako lepem kraju. Ostali spet pizdijo, potem zasmrčijo čez celo popoldne. Homa zvečer skuha posušeno gazelo. Precej neukusno.

05/02 Čakanje me že malo nervira. Homa pravi, da je skoraj vedno tako, da pač niso vsi za sem dol. Že mogoče, a kaj potem rinejo sem. 3km do Touofade blizu Bousa. Ko pridemo tja je 40C. Vmes kar hud prehod preko sipin, predvsem zato ker ne vidim, razen mrežice na vetrobranu, skoraj nič. Kot bi smučal v megli. Slabo ocenim veliko kotanjo in nimam več moči za obrat. Za trenutek je kazalo da se bomo prevrnili, pa ni bilo tako hudo. Ostala dva sta tokrat tik za mano.. Cveto še pravočasno odvije, Janez direktno v naslednji hrib. Naslednjič raje zaparkiram do pol tretje ure, ko se vidljivost izboljša.

06/02 Zjutraj le 5C, potem 33C. Gremo v Air, 410 km do Arlita. Vodič ni navajen takih razdalj in je že pol mrtev. Arlit je prava beznica, zato pobegnemo ven, campirat na pesek.

07/02 Ves dan plačujemo v žep policiji. Vsemu, celo meji, bi se lahko izognili, če bi peljali mimo. 200km do meje je ena sama ravnina, potem zgrešimo alžirsko mejno točko in se znajdemo v Ain Guessamu. Tankamo po 0.12Eu liter nafte, pojemo nekakšno kosilo, potem nas odkrije poveljnik mejne kontrole, ki pokliče našo agencijo, potem vodiča in vsi skupaj se odpeljemo nazaj na mejo… Za konec nas namestijo pred gendarmerijo, kjer se utaborimo dobesedno na cesti.

08/02 Peščeni vihar je začel sredi noči in peskal naše avte ves dan, 400km do Tamanraseta. Nekaj asfalta potem lepa pista, pa spet asfalt. Žarometi in podvozje je dobesedno zbrušeno, pločevina za čudo ne. Camping Auberge Caravanserai ni camp, ampak lep bungalovski hotel. Zelo dobra večerja, čeprav je ostali štirim bolj prijal masten piščanec s pomfrijem na cesti.

09/02 Miha me je zamenjal za vodiča od Kompasa in me poslal menjat denar, ki ga nima nikoli dovolj v domači valuti… Potem do Asekrema v gorovju Hogar. Tokrat že tretjič. Še vedno lepo in vedno isto. Kar dva vodiča sta se mi usedla v avto. Eden pozna pot, kar je popolnoma nepotrebno, drugi zna francosko. Ne eno, ne drugo ni bilo ravno na nivoju.Zategnil sprednji diferencijal, ki nekaj solzi. Km 170.

10/02  Ostaja le še asfalt, z nekaj kilometrskimi obvozi okoli gradbišč. 660 km do In Salaha. Spet signal na mobilcu. Cveto zlomil še en fedr, Janez tudi enega. Ni mi jasno kaj delajo. Hotel Tidi Kelt. Kot bi bil v Zeleni laguni. Imajo pa vino in ne preveč velikih porcij. Mali Mali je neprestano lačen. Diferencijal v redu.

11/02 670 km  do Ghardaije. Precej spremenjena in pozidana. Dober hotel. Jemo že vsak posebej, potem ko sem po enournem čakanju na policijski kontroli popenil. Vodič je že hotel alarmirati policijo. Cveto je na asfaltu sesul še tretji fedr.

12/02  600km Tunizija. Dolga alžirska meja, nekaj krajša tunizijska. Mraz. Tozeur. Residence Varda. Večerjamo v hotelu Continental, kjer imajo vsaj pivo. Spet premalo hrane in dolgi nosovi…

13/02 Zjutraj ostalega dela ekipe ni več. Kljub običajnim obilnim in dolgim zajtrkom, so tega v hotelu spustili in oddrveli, brez pisma in karte, v Tunis na ladjo. Z Samotom greva še na jug, Douz, Matmata, Gabes, Mahdija do Monastira. Zelo dober hotel in večerja v marini. Kaže da smo blizu Evrope. Km 570.

14/02 km 240 . Tunis. La Goulette. Na blagajni se spet srečamo. Ostali prespijo dan v pristanišču, midva greva v Tunis, potem v Sidi Bou Said in na precej slabo kosilo. Imajo kartico, ki ne potegne. Star trik. Čakanje do 10 ure ko nas spravijo počasi na ladjo. Grimaldo Ferries do Civittavechie. Simpatična ladja z dobro italijansko hrano in kavo.

15/01 Pristanek ob 18h, potem 740 km avtoceste do Ljubljane. Na Fernetičih dobrodošlica nekoliko okajenih prijateljev v nalivu in konec potovanja.

Tekst in foto: Milan Pajk, Defender 110

 Še nekaj fotografij by Milan Pajk, si lahko ogledate tu!

Film 3.8MB, 36 sek, Janez preko sipine, Tenere!

Dodatnih 50 fotografij by Janez Jureš!

Glasbena podlaga: Lonely Planet/Globetrekker Theme(1:57 min, 1,1 Mb, mp3 file)