Kot se spodobi sem se na deževno septembersko nedeljo odpravil na tradicionalno gobarjenje v notranjske gozdove. Že na Vrhniki sem srečal starega kolega, ki se mi je pridružil pri vzponu na moj skriti gobarski kotiček. Na žalost so spolzke skale na nevzdrževani poti ovirale napredovanje in potrebna je bila celo vleka z vrvjo. 

Vseeno sva se prebila do vrha, kjer sva naletela na še tri gobarje iz naše gobarske druščine, ki so imeli očitno isti namen. Dogovorno smo se skupaj odpravili naprej, kjer smo zopet naleteli na od dežja močno načeto cesto. Spet smo morali vleči kolega, ki je očitno podcenjeval notranjske hribe.

Po kakšni uri ne preveč uspešnega iskanja gob smo se ločili, saj sva se z kolegom odločila odpeljati preko barja na Krim. Na Igu sva srečala še nekaj kolegov iz naše gobarske druščine in odpeljali smo se vsak v svoj rajon. Presenetil nas je potok, ki je vsled silovitih padavin v prejšnjih dneh zamenjal strugo in pričel teči po sicer prevozni poti. Kolega na sliki je imel srečo, da je vozil tako kvaliteten avto in da se nepričakovano srečanje z potokom ni končalo slabše.

Odločil sem se še zapeljati proti Turjaškim gozdovom, kjer sem imel včasih nekaj rajonov za lisičke. Na žalost so bili prazni za kar krivim meni neznano druščino, ki sem jo srečal globoko v osrčju gozda.  Menim da bi morali inšpektorji bolj odločno preganjati tako intenzivno gobarjenje po slovenskih gozdovih.

Na poti proti domu, sem bil tudi močno razočaran nad stanjem cest na področju Turjaka in Grosuplja, saj so večinoma močno zaraščene, na njih leži podrto drevje, erozija jih je že močno načela tako da je vožnja kar zahtevna in mestoma celo nevarna. 

Z kolegom sva se odpravila v Pivnico Anton v Grosuplju na kosilo, kjer sva srečala kar nekaj kolegov s katerimi smo skupaj pomodrovali o uspešni gobarski sezoni.

Tekst: Veliki gobar

Foto: Nivedupovedat Foto Studio

Glasbena podlaga: Nemezezat - Pink Floyd- Aja?