Preisov kot & Radovna 2002 

 
Vse skupaj se je začelo na zadnjem sestanku, ko se je iskalo primerno rezervno varianto zadnjega jesenskega izleta in se je Bojan Preis ponudil za organizatorja. Ideja je bila sprejeta z obema rokama in vsemi kolesi, sej se je bilo prvotne visokogorske variante preveč tvegano lotiti, v primeru da bi že zapadel sneg pa sta predlagani dolini Radovna in Krma zaradi svoje ravninske lege in širokih cest tudi še primerne za off-road izlet. Zadeve so stekle kot se spodobi - Bojan je preštudiral vse znamenitosti v bližnji in daljni okolici, organiziral kosilo, določil okvirno pot ter naročil solidno vreme. Naš stezosledec Igor se je zakopal v obetajoče kolovoze Mežaklje in kot je opisal tudi na spletni strani, nekemu kmetu zelo lepo uredil gozdno cesto nakar si je ta premislil in prepovedal prečkanje.

 

Po solidnem elektronskem reklamiranju smo se dobili v soboto, 30.novembra 2002 ob 9h na OMVju pred odcepom za Bled. Od Kranja naprej ni več deževalo, skozi oblake pa se je obetalo celo sonce. Ko smo napojili tehniko (nekateri tudi sebe) smo se zadovoljni prešteli in ugotovili naslednje stanje: Tehnika; 1 Range Rover, 1 Discovery, 3 Defenderji 110, 2 Defenderja 90, 1 Series 90, 3 Freelanderji Človeške moči; 20 odraslih (bolj ali manj otročjih ko zagledajo blato ali lužo), 4 otroci in 3 psi (tokratna zvezda je bil "gozdar" Max ) Dodatna oprema; Jureš je imel kavo in pivo, Hribar sadjevček, Bombek borovničevec vsi ostali pa potrebo po tem.

Zbor na OMW črpalki pred Bledom
 

Na zbor je malce zamujal edino Bojan, ki pa nam je hitro razdelil lepe karte in navodila, postrojil v kolono in po avtocesti odpeljal pod Mežakljo. Zavili smo iz AC in se kmalu vozili po lepih kolovozih Mežaklje dokler se nismo spustili v dolino Radovno. V dolini Radovne smo uživali v lepih makedamskih cestah, zaradi dežja lepo narasli in deroči Radovni in pa v ogledu znamenitosti, ki nam jih je predstavil vodič g. Skumavc.

 
Počitek na Mežaklji - čakajoč Bojana Brzice Radovne pri HE

Tako smo si ogledali Fužine, Napoleonovo skalo, Pocarjevo domačijo in Triglavski muzej v Mojstrani. Od tam smo se vrnili preko Kosmačevega prevala in se usmerili proti Krmi. Malo pred muzejsko hišo Pocarjeva domačija nas je presenetila reka Krmarica, ki je preplavila cesto.

Na Pocarjevi domačiji (Kurja vas, Spodnja Krma)

 

 No, končno akcija, smo si rekli! Prva pa gas pa je šlo, čeprav je bila voda kar visoka in deroča. Malce smo si oprali gume in se že veselili ceste proti Krmi, ki naj bi bila najbolj zahteven del pot. Na nekaterih delih je že kazalo na to saj je deževje lepo prekopalo cesto, prečkanje hudournika nas je malo pretreslo vendar smo bili kmalu na koncu poti, kjer smo se v skladu s kodeksom sklenili ustaviti. Tam nas je čakal hladen tuš ko smo na parkirišču ugledali dve čisto običajni cestni limuzini, ki sta isto pot očitno zmogli brez večjih težav. No vsaj vemo kakšne rezerve se skrivajo v naših ljubljenčkih !

 
Predsednik KLRS preko Kramarice.... .......sekretar JJ mu hladnokrvno sledi, da o ostalih niti ne govorimo
Preko plazu do konca Krme... Gozdovi Zgornje Krme
Konec poti (Zg. Krma), naprej je prepovedan promet  Cvetotov Max je bil glavni

Janez je razvlekel svojo trgovino in naredil lep posel s prodajo klubske opreme, največji kupci pa so dobili še šalico kave. Lepo smo poklepetali, preiskusili vse tekočine po avtomobilih, ter po tem, ko smo planili na neke stare piškote iz Janezovega prtljažnika ugotovili, da je skrajni čas za kosilo pri Psnaku. Nazaj grede si nekateri niso mogli pomagati in so šli še enkrat čez potok (zakaj se nisem tudi jaz tega spomnil ??) ostali pa smo že naročali golaž in kruhove cmoke.
Kramljanje glavnega organizatorja Bojana (kaže hrbet), njegove žene ter  g.Skumavca (mož s klobukom) v Zgornji Krmi
Ja ali ne, globoka ni preveč, je pa preveč deroča. Ne, pa pika! Dejmo si duška in gremo še enkrat čez potok!

Kot napovedano na forumu KLRS je Hribar & otroci lobiral za OF KLRS in vsakemu avtomobilu podaril modelček rdečega Land Roverja Serie III 110 z nalepko, ki nas bo spominjala na ta izlet zakar se mu lepo zahvaljujemo.

Bojan nas je že malce priganjal in smo se še peljali pogledat eno največjih lip (pravzaprav lipovca) na Slovenskem, tki. Gogalovo lipo. Kar 6 članic KLRS je bilo potrebnih, da so sklenile krog okoli nje - za lažjo predstavo obseg je 645 cm !

 
Konvoj se je ustavil pri Gogali "Lepa Anka kolo vodi..."

Na koncu smo zopet malo obračali po potoku, Igor pa si navkljub trdnemu zagotavljanju med kosilom, da ni tako nor da bi poiskusil srečo v deroči Radovni, ni mogel pomagati (zakaj pa ima šnorkelj, pa razširjen kolotek, pa nove amortizerje, pa Hijack, pa...) in se je zato zapodil vanjo na odseku, kjer ni bila tako deroča. V bistvu je bila to samo ena dokaj ozka tretjina potoka, pogumno mu je sledil že po utrjeni "špuri" še Primož Jarc, nakar se je izzivu prepustil še Janez Jureš s svojim Range Roverjem. Na srečo jim je zneslo, drugače bi Defije&Range vlekli z Primožovim vinčom iza kakšne skale ali podrtih dreves.

 
Gremo čez! Nekaj je s to sliko hudo narobe. Kaj?

 Reduktor, zapora diferenciala, 4x4, obračanje volana, pa je šlo. Kje pa je tablica?
Bojan je stopil na plin in na meji kodeksa smo leteli po Radovni proti Bledu. Zavili smo še k Bojanu na njegov Mlin na Grabčah. Bojan nam je vse lepo razkazal in nam povedal osupljive stvari, kot npr., da so temelji mlina stari 1000 let, nadgradnja pa je le 200 let mlajša, da so se v bolj starih časih križarji podpisovali na prag vrat in še to zrcalno,...Po strokovni razlagi zgodovine objekta in težav z restavriranjem smo bili povabljeni v prijeten kotiček, poln z jedačo in pijačo obloženih miz.

 

Bojanov Mlin v Grabčah

Postrežba je bila na nivoju!

Lepo so nas postregli, malo smo poklepetali o tem in onem, nato pa vsled prihajajoče noči počasi odkolovratili proti domu.

Zadovoljni obrazi povedo vse!

 

Zahvaljujemo se Bojanu za izvrstno organizacijo in velikodušno povabilo na dom. Še bomo prišli!

Spisal: Marjan Cukrov

Foto: Matej&Damjan

Recenzija teksta: Igor Loborec